Pojdite in učite
Gostili smo Jano Lampe s Slovenske Karitas, ki je predstavila gradnjo nove šole na Madagaskarju, ki bo plod Slovenije. V imenu misijonarja Petra Opeke prosijo za donacije, s pomočjo katerih bi šolo opremili, poskrbeli za različne pripomočke in stvari.
Pojdite in učite
Gostili smo Jano Lampe s Slovenske Karitas, ki je predstavila gradnjo nove šole na Madagaskarju, ki bo plod Slovenije. V imenu misijonarja Petra Opeke prosijo za donacije, s pomočjo katerih bi šolo opremili, poskrbeli za različne pripomočke in stvari.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Sobotna iskrica
Naša otroška oddaja je tokrat odšla na obisk med mlade bralce. V knjižnici Osnevne šole Alojzija Šuštarja so razmišljali o najljubših knjigah, tekmovanju med knjigo in telefonom, o stripih in pravljicah. V oddaji jepokroviteljica Založba Družina izpeljala tudi akcijo zbiranja novih naročnikov na revijo Mavrica. Pisane vsebine in poučne zgodbe v posebni akciji.
Sobotna iskrica
Naša otroška oddaja je tokrat odšla na obisk med mlade bralce. V knjižnici Osnevne šole Alojzija Šuštarja so razmišljali o najljubših knjigah, tekmovanju med knjigo in telefonom, o stripih in pravljicah. V oddaji jepokroviteljica Založba Družina izpeljala tudi akcijo zbiranja novih naročnikov na revijo Mavrica. Pisane vsebine in poučne zgodbe v posebni akciji.
Sobotna iskrica
Ob zlati obletnici revije Mavrica je Jure gostil urednico Melito Košir, ki je obujala spomine, navduševala za lépo in delila nagrade. V zadnjem delu oddaje pa ste lahko risluhnili odmevu veselja iz Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani, ki bodoče prvošolčke vabi k vpisu.
Sobotna iskrica
Ob zlati obletnici revije Mavrica je Jure gostil urednico Melito Košir, ki je obujala spomine, navduševala za lépo in delila nagrade. V zadnjem delu oddaje pa ste lahko risluhnili odmevu veselja iz Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani, ki bodoče prvošolčke vabi k vpisu.
Sobotna iskrica
V božični izdaji Sobotne iskrica sta Melita in Jure spregovorila o lepoti praznika, prebrala zgodbo in veselila ob lepih božičnih pesmih. Učenci iz osnovne šole Alojzija Šuštarja pa so razmišljali o jaslicah, svetem večeru in božiču.
Sobotna iskrica
V božični izdaji Sobotne iskrica sta Melita in Jure spregovorila o lepoti praznika, prebrala zgodbo in veselila ob lepih božičnih pesmih. Učenci iz osnovne šole Alojzija Šuštarja pa so razmišljali o jaslicah, svetem večeru in božiču.
Pojdite in učite
Peter Opeka pravi, da je v Akamasoi na Madagaskarju verjetno osnovna šola z največ učenci na svetu.
Pojdite in učite
Peter Opeka pravi, da je v Akamasoi na Madagaskarju verjetno osnovna šola z največ učenci na svetu.
Informativni prispevki
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«
Informativni prispevki
Moja zgodba
Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. februar 2025 ob 05-ih
Naš gost
Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.
Sol in luč
Za tokratno oddajo Sol in luč, smo izbrali delo Boba Goffa, ki skozi osebne izkušnje predstavi, kako v nepopolnem svetu živeti smiselno in polno življenje. Kako v tegobah vsakdana izkoristiti ves svoj potencial in slediti cilju, ki je samo vaš. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Sanjajte drzno, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Komentar tedna
Avtor se sicer z zamikom, a zato nič manj pronicljivo in poglobljeno odziva na dogajanje v letošnjih Dražgošah. Predvsem na besede in dejanja predsednice državnega zbora, niso mu ušle niti besede nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, ob koncu se ustavi še ob izgubljenem zvitem nasmešku župana glavnega mesta.
Otok
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Erike Vouk iz njene pesniške zbirke Z zamahom ptice neka roka slika.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki iz Clevelanda bodo na nocojšnji seji upravnega odbora Slovenskega kulturnega vrta, ki bo potekala v Slovenski sobi župnije Marije Vnebovzete, načrtovali letošnja dela in aktivnosti. Znamenitost mesta Cleveland v Ohiu so tudi t.i. kulturni vrtovi. Več kot 30 namensko oblikovanih vrtov leži vzdolž vzhodnega bulevarja in predstavlja narodnosti, ki živijo v mestu. V njih so upodobljeni pesniki, filozofi, mirovniki, skladatelji, znanstveniki in drugi iz različnih dežel sveta. Slovenski vrt je eden najstarejših. Ustanovljen je bil leta 1930 kot Jugoslovanski vrt. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je bil vrt zaupan slovenski skupnosti. Zdaj je obraz Slovenije tako prebivalcem kot obiskovalcem Clevelanda. V njem so med drugim kipi Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Ivana Zormana in Friderika Barage.